Teorija mikrobov kateri povzročajo bolezen je predpostavka na kateri stoji mogočna mreža postopkov uradne, splošno priznane medicinske znanosti, skupaj s kemično-farmacevtsko industrijo.
Francoski kemik Louis Pasteur se je rodil 27 decembra 1822 v Dole, ki se nahaja v regiji Jura, Francija. Odraščal je v mestu Arbois, njegov oče Jean-Joseph Pasteur (major) pa je bil nagrajen z Legijo časti iz časa Napoleonovih vojn.
Pasteur je bil povprečen študent kateri se je usposabljal za risanje in barvanje. Svojo diplomo iz umetnosti (Bachelor of Art) 1840 in diplomo iz znanosti (1842) na Royal College of Brensacon, potem pa še doktoriral (1847) na Ecole Normale v Parizu...
Teorija mikrobov pravi, da postanemo bolni samo na osnovi invazije specifičnih agresivnih mikroskopskih organizmov, kar pomeni da je specifični mikrob odgovoren za specifično – posamično bolezen.
"Teorija mikrobov pravi, da postanemo bolni samo na osnovi invazije specifičnih agresivnih mikroskopskih organizmov, kar pomeni da je specifični mikrob odgovoren za specifično – posamično bolezen."
Ugledni sodobni bakteriolog ki je prejel Pulitzerjevo Nagrado leta 1968 – Dr. Rene Dubos je nasprotoval tej domnevi z dokazovanjem, da je virulenca iz mikrobnih vrst spremenljiva.
Louis Pasteur je leta 1880 priznal svojo napako. Pasteurjev sodelavec dr. Duclaux je zapisal, da je Pasteur v svojem 60 letu starosti “odkril dejstva” ki niso bila več v skladu z njegovim prejšnjim konceptom, da so mikrobi bolezni nespremenljivi. Zdaj je ugotovil, da so mikrobne vrste podvržene mnogim spremembam.
Ta ugotovitev je uničila temelje Teorije mikrobov.
 |
| Louis Pasteur |
Ne glede na vrsto mikrobov, v vseh primerih so se hitro spremenili – mutirali v druge vrste vedno, kadar je bilo njihovo okolje v katerem so se hranili spremenjeno. Vsi ti njegovi poskusi so bili zapisani, o njih so poročali v Journal of the Infectious Diseases 1914, Vol. 14, pages 1 to 32.
V New Yorku – ZDA sta dva bakteriologa opravila podobne poskuse, v katerih sta opazila spremembe kokov v bacile in obratno.
Vsi ti poskusi kažejo, da specifična bakterija ne povzroča specifičnih simptomov bolezni. Okolje ali tip tal je tisti, ki določa tip bakterij katere na osnovi tega profilirajo!
Leta 1762 je Avstrijski "zdravnik" M. A. Plenciz objavil prvo Teorijo mikrobov nalezljivih bolezni, torej veliko let pred Pasteurjem...
Po besedah angleškega dr. Leversona, je Pasteur leta 1860 povzel in prevzel ideje drugih na področju poskusov, plagiaziral in izkrivil njihove rezultate. Dr. Leverson je zapisal, da je Pasteur proglašen za začetnika Teorije mikrobov samo zaradi močne osebnosti in navdušenja.
Claude Bernard in Pasteur sta se veliko pogovarjala o pomembnosti mikrobov in njihovega okolja, Bernard je ovrgel verodostojnost "Pasteurjeve" teorije mikrobov poudarjajoč, da je splošna kondicija pacientovega organizma osnovni faktor bolezni, vendar je njegovo idejo “medicinska znanost” (tudi zdaj leta 2012 ni nič drugače) v celoti ignorirala.
Čeprav je Louis Pasteur bil kemik ki je zelo malo vedel o biologiji in življenjskih procesih, je bil zelo spoštovan in vpliven gospod, v glavnem bolj zaradi njegovega očeta.
Njegov močan vpliv na njegove sodobnike - z njegovo fobijo pred okužbo je posledično dosegel svoj cilj na področju "znanosti" človeštva.
Tako se je rodilo dolgo obdobje strahu pred mikrobi, bacili, bakterijami, posledično temu pa se je razvil strahovit posel kemično-farmacevtske industrije in doktorjev medicine, kateri ostaja in se divje bohoti celo v sedanjem času. ;-)
Kot sem prej omenil, je Pasteur že okrog leta 1880 odkril dejstva, katera niso bila v skladu z njegovo trmasto prejšnjo sposobnostjo razumevanja, da so bolezenski mikrobi nespremenljivi.
Ugotovil je torej, da se vrste mikrobov lahko preoblikujejo, zato je to novo dejstvo uničilo temelje Teorije mikrobov.
No, tako je Louis Pasteur spremenil svojo smer, njegovo nekoliko bolj smiselno pojmovanje vzroka bolezni je postalo podobno trditvam dr. Duclauxa kateri je trdil, da mikrobi ohranjajo svoje stanje znotraj meja glede na zakone narave, ko pa se okolje spremeni in njihov gostitelj postane oslabljen, mikrob postane sposoben napasti in osvojiti teritorij katerega pred spremembo okolja ni mogel osvojiti.
To je v bistvu predpostavka da je zdrav organizem “odporen” na bolezen, pravilno rečeno pa je, da organizem ni dovzeten zanjo.
Ko je Louis Pasteur končno spremenil pogled na osnovi številnih poskusov, je postal prepričan, da so kontrolirani fiziološki faktorji osnova ranljivosti do bolezni, njegov zaključek pa je bil: “Prisotnost patogenih agensov v telesu ni nujno sinonim za nalezljive bolezni.”
“Prisotnost določenih tipov mikrobov ni dokaz, da so vzrok bolezni!”
Louis Pasteur je torej spremenil svoje znanstveno stališče in priznal, da bakterije niso specifični in primarni vzrok bolezni ter je tako opustil svojo Teorijo mikrobov.
Na svoji smrtni postelji (ko je umiral) je priznal svojemu kolegu profesorju Renon-u: “Seme ni nič, v tleh je vse!”
Kljub temu da je leta 1880 Louis Pasteur opustil svojo (v bistvu je to primarna Teorija mikrobov avstrijskega zdravnika M. A. Plenciza iz leta 1760) nezrelo teorijo mikrobov, so njegovo ironično teorijo mikrobov razvijali (dodali še “viruse”), ohranjali in nadaljevali celo do danes zato, ker je osnova največjega posla v zgodovini človeštva, posla kemično-farmacevtske industrije, doktorjev medicine in vseh vmesnih edukatorjev, celotnega izobraževalnega sistema, navsezadnje tudi vseh medijev.
Če razumete to, razumete tudi, da je za optimalno zdravje potrebno živeti optimalni življenjski slog - se tudi optimalno prehranjevati s hrano, za katero smo ljudje biološko, fiziološko in anatomsko najbolje prilagojeni...
Kot sem prej omenil, je Pasteur že okrog leta 1880 odkril dejstva, katera niso bila v skladu z njegovo trmasto prejšnjo sposobnostjo razumevanja, da so bolezenski mikrobi nespremenljivi.
Ugotovil je torej, da se vrste mikrobov lahko preoblikujejo, zato je to novo dejstvo uničilo temelje Teorije mikrobov.
No, tako je Louis Pasteur spremenil svojo smer, njegovo nekoliko bolj smiselno pojmovanje vzroka bolezni je postalo podobno trditvam dr. Duclauxa kateri je trdil, da mikrobi ohranjajo svoje stanje znotraj meja glede na zakone narave, ko pa se okolje spremeni in njihov gostitelj postane oslabljen, mikrob postane sposoben napasti in osvojiti teritorij katerega pred spremembo okolja ni mogel osvojiti.
To je v bistvu predpostavka da je zdrav organizem “odporen” na bolezen, pravilno rečeno pa je, da organizem ni dovzeten zanjo.
Ko je Louis Pasteur končno spremenil pogled na osnovi številnih poskusov, je postal prepričan, da so kontrolirani fiziološki faktorji osnova ranljivosti do bolezni, njegov zaključek pa je bil: “Prisotnost patogenih agensov v telesu ni nujno sinonim za nalezljive bolezni.”
“Prisotnost določenih tipov mikrobov ni dokaz, da so vzrok bolezni!”
Louis Pasteur je torej spremenil svoje znanstveno stališče in priznal, da bakterije niso specifični in primarni vzrok bolezni ter je tako opustil svojo Teorijo mikrobov.
Na svoji smrtni postelji (ko je umiral) je priznal svojemu kolegu profesorju Renon-u: “Seme ni nič, v tleh je vse!”
Kljub temu da je leta 1880 Louis Pasteur opustil svojo (v bistvu je to primarna Teorija mikrobov avstrijskega zdravnika M. A. Plenciza iz leta 1760) nezrelo teorijo mikrobov, so njegovo ironično teorijo mikrobov razvijali (dodali še “viruse”), ohranjali in nadaljevali celo do danes zato, ker je osnova največjega posla v zgodovini človeštva, posla kemično-farmacevtske industrije, doktorjev medicine in vseh vmesnih edukatorjev, celotnega izobraževalnega sistema, navsezadnje tudi vseh medijev.
Če razumete to, razumete tudi, da je za optimalno zdravje potrebno živeti optimalni življenjski slog - se tudi optimalno prehranjevati s hrano, za katero smo ljudje biološko, fiziološko in anatomsko najbolje prilagojeni...
La
Playa Punta Brava, Tucacas – Venezuela, 2012.
